Iskanje hrane in plenjenje:Galebi izkazujejo različne strategije iskanja hrane, saj kot del svoje prehrane lovijo različna bitja. Tukaj je splošna razčlenitev:
- Morski plenilci:galebi aktivno lovijo in jedo ribe, majhne rake, žuželke in druge vodne organizme v območju plimovanja in blizu vodne gladine. Svoj plen opazijo iz zraka, se vržejo navzdol in ga ujamejo s kljunom.
- Mrhovinarsko vedenje:galebi zlahka pojedo mrtve ali umirajoče živali, vključno z ribami, morskimi sesalci, pticami in celo odpadki, ki jih ustvari človek. Pogosto jih opazimo v bližini ribiških ladij, odlagališč smeti ali plaž, kjer lahko lovijo odvrženo hrano.
- Plenjenje drugih ptic:znano je, da nekatere vrste galebov, kot je veliki črnohrbti galeb, plenijo manjše morske ptice, kot so čigre in galebi. Ciljajo na gnezda in pograbijo ranljiva jajca ali piščance.
Sekundarni porabniki:V morski prehranski verigi galebi spadajo v kategorijo sekundarnih porabnikov. Hranijo se z manjšimi organizmi, pogosto primarnimi potrošniki, ki so zaužili rastlinsko snov ali mikroskopski zooplankton. Na primer:
- Plenilci peščencev:galebi običajno plenijo plenilce, majhne ribe, ki jih običajno najdemo v obalnih vodah. Peščenke pa se prehranjujejo s kopepodi in drugimi drobnimi bitji nižje v prehranjevalni verigi. Galebi z zaužitjem peskarjev posredno vplivajo od zgoraj navzdol na svojo plensko vrsto.
- Sleji galebi in meduze:Sleji galebi, zlasti na pacifiškem severozahodu, so se na nekaterih območjih prilagodili prehranjevanju s cvetovi meduz. Meduze, čeprav so predvsem mesojede, uživajo planktonske organizme, kot so plankton in majhne ribe. Tako galebi, ki se hranijo z meduzami, vplivajo na številčnost teh želatinastih plenilcev.
Tekmovanje za hrano in selitev:Galebi se pogosto srečujejo s konkurenco drugih morskih ptic, ujed in morskih sesalcev za skupne vire hrane. V obalnih habitatih lahko tekmujejo z drugimi plenilci, kot so čaplje, čaplje in celo večji galebi. Včasih lahko galebi izpodrinejo druge vrste, ker so agresivni in prevladujejo na priljubljenih prehranjevalnih območjih.
Primeri učinkov od zgoraj navzdol:v nekaterih ekosistemih galebi delujejo kot vrhunski plenilci in izvajajo regulativne učinke od zgoraj navzdol. Na primer:
- Črnoglavi galebi in čigre:v nekaterih delih Evrope raziskave kažejo, da lahko plenjenje črnoglavih galebov na mladiče čiger vpliva na uspešnost razmnoževanja različnih vrst čiger. Ta interakcija med plenilcem in plenom vpliva na populacije čiger in vpliva na splošno ekološko ravnovesje v obalnih habitatih.
- Plenjenje morskih nevretenčarjev:v nekaterih regijah se lahko galebi intenzivno prehranjujejo s posebnimi vrstami morskih nevretenčarjev, kot so školjke. Z nadzorovanjem številčnosti nevretenčarjev galebi posredno vplivajo na razpoložljivost virov hrane za druge morske organizme.
Če povzamemo, galebi igrajo pomembno ekološko vlogo kot plenilci in mrhovinarji v morskih in obalnih prehranjevalnih mrežah. Njihov položaj v prehranjevalni verigi se razlikuje glede na njihovo prehrano in življenjski prostor ter lahko pomembno vplivajo na populacije svojih plenskih vrst, kar vpliva na celotno dinamiko ekosistema.