1. Podnebne spremembe: Človekove dejavnosti, kot je kurjenje fosilnih goriv, sproščajo toplogredne pline, kar prispeva k globalnemu segrevanju. To je še posebej zaskrbljujoče v arktični tundri, kjer temperature naraščajo dvakrat hitreje od svetovnega povprečja. Segrevanje vodi do taljenja permafrosta, spreminjanja strukture in delovanja ekosistema.
2. Razvoj in raba zemljišč: Širjenje človeških naselij, infrastrukturni projekti, kot so ceste in cevovodi, lahko razdrobijo in degradirajo habitate tundre. Gradbene dejavnosti motijo občutljiva tla in vegetacijo, kar vpliva na kakovost habitata za divje živali.
3. Rudarjenje in pridobivanje virov: Rudarske dejavnosti, predvsem mineralov, premoga in nafte, lahko povzročijo znatne motnje v pokrajini tundre. Za seboj puščajo onesnaženje in spreminjajo drenažne vzorce, kar vpliva na kakovost vode in nižje ekosisteme.
4. Lov in prekomerno izkoriščanje: V nekaterih regijah tundre je prišlo do prekomernega lova na vrste, kot so karibuji, severni jeleni in polarni medvedi, kar je porušilo prehranjevalno verigo in ekološko ravnovesje. Prišlo je tudi do prelova in prilova morskih vrst.
5. Onesnaženost: Onesnaževala iz industrijskih dejavnosti, izpustov vozil in atmosferskega transporta na velike razdalje se lahko kopičijo v arktični tundri, kar vpliva na kakovost zraka in vode. Obstojna organska onesnaževala imajo lahko škodljive učinke na zdravje prosto živečih živali in ekosisteme.
6. Turizem: Naraščajoči turizem v regijah tundre lahko povzroči motnje v habitatu, smetenje in motnje v vedenju divjih živali. Neprimerne rekreacijske dejavnosti lahko poškodujejo vegetacijo in motijo občutljiva območja.
7. Uvedba tujerodnih vrst: Človekove dejavnosti lahko hote ali nehote prenesejo tujerodne vrste v tundro. Invazivne vrste lahko prehitijo avtohtone vrste in porušijo ravnovesje ekosistema.
8. Spremembe v vegetaciji: Spremenjeni okoljski pogoji, kot so naraščajoče temperature in spremembe v vzorcih padavin, lahko povzročijo spremembe v sestavi vegetacije. To lahko vpliva na razpoložljivost hrane in habitata za vrste tundre.
9. Taljenje permafrosta: Taljenje permafrosta lahko sprosti shranjeni ogljikov dioksid in metan, kar dodatno prispeva k podnebnim spremembam. Poleg tega lahko izguba permafrosta poškoduje infrastrukturo in destabilizira pokrajino.
10. Spremenjeni požarni režimi: Podnebne spremembe in človekove dejavnosti vplivajo na pogostost in intenzivnost požarov v tundri. To lahko spremeni vegetacijske skupnosti, kroženje hranil in sproščanje toplogrednih plinov.
Te spremembe v ekosistemu tundre, ki jih povzroči človek, imajo globoke posledice za njegovo biotsko raznovrstnost, ekološke procese in preživetje domorodnih skupnosti, ki so odvisne od teh okolij. Razumevanje in obravnavanje teh vplivov sta ključnega pomena za ohranjanje zdravja in odpornosti ekosistemov tundre.