Testiranje na psitakozo

Kaj je psitakoza?

Psitakoza, znana tudi kot avijska chlamidioza ali papigača groznica, se pojavlja po vsem svetu, zlasti pri psitacidnih pticah iz subtropskih in tropskih območij. Bozen se lahko prenaša preko zraka, s paraziti in lahko okuži tudi ljudi. Z medicinskimi testi jo lahko odkrijemo, s pazljivo okoljevarstveno nego in zdravljenjem pa odpravimo ali zmanjšamo.

Okužba

Bolezen povzroča bakterija Chlamydophila psittaci. Ta organizem se prenaša z vdihavanjem ali požiranjem nalezljivega prahu ter s priganjem škrlatih parazitov, kot so ušni in krmlji. Nekatere ptice ostanejo okužene, ne kažejo simptomov, a pod stresom izločajo bakterije. Bakterije psitakoze lahko preživijo v posušenenem iztrebku mesece, izločajo se tudi s perutnim prahom. Ljudje se najpogosteje okužijo s stikom s prahom ali iztrebki, med seboj pa bolezen redko prenašajo.

Simptomi

Doba inkubacije traja od treh dni do nekaj tednov, ptice pa lahko leta ne kažejo znakov bolezni. Simptomi se razlikujejo po vrsti ptice: golobi, race in purani kažejo šiblost, neželenje po hrani, razpuščene perje, depresijo ter dihalne ali žrebske motnje. Hišne ptice imajo lahko tudi nevrološke simptome in konjunktivito, rahla primera se kažejo le kot rahla dihalna okužba ali prehladnica. Pri ljudeh se pojavljajo gripski simptomi, pomanjkanje apetita, bolni grlo in občutljivost na svetlobo. V nekaterih primerih povzroči hudourno pljučnico, encefalitis oziroma meningitis.

Diagnoza

Avijsko chlamidiozo pri živih pticah diagnosticirajo s testiranjem ščetke ali iztrebkov. Pri mrtvih pticah jo odkrijejo iz krvi, ščetk in tkivnih vzorcev. Veterinarji identificirajo organizem z imunofluorescenco in drugimi barvilnimi tehnikami, lažno negativne rezultate pa lahko pridejo, če ptič ne izloča bakterije v tem trenutku. Uporabljajo se ELISA in PCR testi, veterinarji pogosto opravijo več testov za natančnejšo diagnozo. Ljudski testi so podobni, opravljajo se iz ščetk ali krvnih vzorcev. Ljudem lahko postavijo domnevno diagnozo in začnejo zdravljenje, če imajo simptome in so bili izpostavljeni okuženim pticam.

Pomembne consideration

Testi za posamezne ptice naj bi vključovali celovit krvni vzorec ter ščetko iz grla ali kloake. Rezultat je natančnejši, če je na voljo dovolj vzorčnega materiala. Če je test pozitiven, morajo ptice takoj v karanten. Pri skupinskem testiranju vzorčijo tudi okolje: ščetke voljer, zračne filtre, gnezdišča, pile in druge predmete v pticjem okolju. Po odkritju primera psitakoze je nujno temeljito očistiti okolje.

Nadzorovano testiranje po zdravljenju

Zdravljenje psitakoze običajno vključuje tetraciklin ali njegov derivat, npr. doksiciklin. Uporabljajo se intramuskularne in intravenske injekcije, antibiotike podajajo peroralno ali zmešane v hrano. Mnoge ptice se v celoti oporavijo, nekatere pa ostanejo prenašalci. Po zdravljenju je treba ponovno testirati, da potrdimo, da ptič ni več prenašalec. Pri ljudeh zdravljenje vključuje tetracikline in podporno terapijo. Cepiva na voljo ni.

Opozorilo

Testiranje na psitakozo je pomembno pri ljudeh, ki so bili v stiku z okuženimi pticami. Po podatkih Iowa State University se v ZDA letno prijavi manj kot 50 primerov, neodkrita primera pa lahko povzročijo hude bolezni. Brez zdravljenja dosega smrtnost 30 %, z zdravljenjem pa so smrti redke.